Obvezna božičnica ne bi odpravila sedanje diskriminatorne prakse

Napoved obvezne božičnice je med podjetnike vnesla razburjenje. Tako je prekmurski podjetnik Štefan Pavlinjek, ustanovitelj podjetja Roto, za javno radiotelevizijo dejal: "Mi dajemo božičnice. V kuverti zaprto nagrado od direktorja. Ampak ne morem pa dovoliti, da bom dal božičnico tudi tistim, ki si je ne zaslužijo. Tisti, ki so na bolniškem, tisti, ki so na porodniškem dopustu, ki ne doprinesejo ničesar k uspehu tistega leta."

Izjava podjetnika je sporna z več vidikov, saj je iz nje jasno razbrati, da ima zanj delavec vrednost zgolj, ko dela. Če zboli sam ali njegov otrok ali če se delavka odloči za družino in odide na porodniško, njena vrednost občutno pade. Ali kot pravi sociologinja dr. Milica Antić Gaber s filozofske fakultete v Ljubljani, izjava kaže na nerazumevanje osnovnih pravic zaposlenih in utrjuje neenakosti, ki so že tako ali tako prisotne v družbi. Hkrati je tudi diskriminatorna.

Neoliberalna logika in kaznovanje žensk

Posebej problematična je za sociologinjo omemba porodniškega dopusta, "saj gre za zakonsko zaščiteno pravico, ki zagotavlja, da imajo starši možnost skrbeti za otroka brez strahu pred sankcijami". Ob dejstvu, da porodniški oziroma starševski dopust v veliki večini koristijo ženske, to pomeni tudi neposredno kaznovanje žensk, če podjetje zavestno izloča ljudi, ki koristijo omenjeni dopust. "To še dodatno utrjuje neenakost spolov na trgu dela in krepi stereotipe, da je starševstvo (beri materinstvo) ovira ne samo za kariero, ampak tudi za blagostanje celotne družine," nadaljuje.

Problematično je, še dodaja, tudi vrednotiti ljudi na bolniškem dopustu kot "neproduktivne" in zato "nevredne" nagrade. "Takšna neoliberalna logika zanemarja dejstvo, da so bolezen in poškodbe del človeškega življenja. Če podjetje nagrajuje le trenutno "prisotnost" in ne priznava celotnega in celostnega prispevka posameznice, posameznika v daljšem časovnem obdobju, krepi kulturo prekarizacije in stigmatizacije bolezni. To ustvarja pritisk, da ljudje delajo tudi takrat, ko za to niso sposobni," opozarja za N1 Antić Gaber in dodaja, da božičnica ni le individualna nagrada, ampak pogosto simbol skupnega uspeha podjetja. 

"Če jo razumemo kot kolektivno priznanje, je izključevanje kogarkoli v nasprotju z idejo solidarnosti. Takšna politika deli zaposlene na "vredne" in "nevredne", pri čemer se pozablja na dejstvo, da je uspeh podjetja rezultat skupnega dela, pa tudi preteklega prispevka ljudi, ki so trenutno odsotni," zaključi.

Združenje delodajalcev: Kriteriji morajo biti, a ne smejo diskriminirati

Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, izjavo Pavlinjeka označuje za ponesrečeno. "Verjetno jo je izrekel v jezi zaradi sedanjega predloga obvezne božičnice kot rezultata golobomanije. Ta deluje na način, da se predsednik vlade zbudi in nekaj reče, ne da bi prej o tem premislil in predlog uskladil s koalicijskimi in socialnimi partnerji."

Trobiš pravi, da morajo biti kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost oziroma božičnico, ki jo trenutno izplačuje tretjina podjetij, jasno izdelani. "Ne more nekdo, ki ni tako prizadeven in naredi bistveno manj, dobiti enake božičnice kot tisti, ki se zelo trudi. V tem se strinjam s Pavlinjekom, saj je božičnica oziroma nagrada za poslovno uspešnost namenjena delavcem, ki se zelo trudijo in so nadpovprečni. Hkrati morajo biti kriteriji izdelani na način, da ne diskriminirajo na podlagi osebnih okoliščin. Tudi tisti, ki so na bolniški, lahko v času, ko delajo, bistveno pripomorejo k uspehu podjetja, zato jih je treba nagraditi," poudarja Trobiš. Kaj pa ženske na porodniški? "Te so, ko so na porodniški, plačane iz druge blagajne," doda.

Zagovornik doslej ugotovil diskriminacijo v 16 primerih

Da je praksa izključevanja oseb iz izplačila nagrade za poslovno uspešnost na podlagi osebnih okoliščin, kot so nosečnost, starševstvo, spol, družinsko in zdravstveno stanje, diskriminatorna, so na več primerih v minulih letih že ugotovili v uradu zagovornika načela enakosti, Mihe Lobnika. V lanskem letu je zagovornikovemu stališču posredno pritrdilo tudi vrhovno sodišče.

Zagovornik se je s prvo prijavo domnevne diskriminacije zaradi različne obravnave pri nagradi za poslovno uspešnost srečal v letu 2019, ko je iz dogovora sklenjenega med vodstvom in sindikatom podjetja bilo razbrati, da se znesek izplačila za poslovno uspešnost družbe niža v primerih odsotnosti delavca iz zdravstvenih razlogov, porodniške, starševskega dopusta in neplačane odsotnosti.

Zagovornik je takrat ugotovil, da takšna pravila pomenijo posredno diskriminacijo, saj določene delavce s specifičnimi osebnimi okoliščinami, na katere ne morejo vplivati, postavlja v slabši položaj. Od takrat je Zagovornik ugotovil tovrstno diskriminatorno obravnavo pri nagradi za poslovno uspešnost v šestnajstih primerih. Pri tem gre za različne primere, v nekaterih so podjetja nagrado zgolj znižala, v drugih je preprosto niso izplačali.

Je božičnica in je individualno nagrajevanje

In tudi odziv na ugotovljeno diskriminatornost je bil pri podjetjih različen. Nekatera so sprejela Zagovornikovo argumentacijo in se poravnala s prikrajšanim delavcem, v osmih primerih so podjetja odločbo Zagovornika spodbijala na upravnem sodišču. V treh primerih je sodišče že odločilo, pri čemer je pritrdilo Zagovorniku, da je določitev nagrade za poslovno uspešnost na način, da nižjo nagrado prejme zaposleni, ki je bil med letom, za katerega se izplačuje nagrada, odsoten zaradi zdravstvenega stanja, nosečnosti, starševstva (nege otroka) oziroma invalidnosti, diskriminatorno.

Pri tem je pritrdilo Zagovornikovemu sklicevanju na to, da je za nagraditev dobrega posameznega zaposlenega predviden institut individualne delovne uspešnosti. V lanskem letu je Zagovornikovemu stališču posredno pritrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je v individualnem delovnem sporu vsebinsko odločilo o nedopustnosti različnega obravnavanja zaposlenih pri izplačilu omenjene nagrade zaradi odsotnosti, katere razlog je bila bolezen.

Pa vendarle, kot ugotavljajo pri Zagovorniku, se velika uspešna slovenska podjetja še vedno upirajo upoštevanju Zagovornikovih ugotovitvenih odločb. Tako delavcu, če se ne uspe dogovoriti z delodajalcem, preostane le še tožba.

Predlagana božičnica ni sedanja božičnica

Profesor prava, dr. Luka Mišič, s Katedre za delovno in socialno pravo Pravne fakultete v Ljubljani, meni, da tudi morebitna uvedba obvezne božičnice ne bo odpravila omenjene diskriminatorne prakse, saj gre za dve različni zadevi. "Glede na informacije, dostopne v medijih, vlada predlaga plačilo, ki ni nagrada za delovno uspešnost in ki bi lahko odpirala vprašanje (ne)upravičenosti do nagrade, temveč gre za izplačilo univerzalnega denarnega zneska za vse zaposlene. V tem smislu mora standardizirana pravica, če se z njeno uvedbo sistemsko ali namensko strinjamo ali ne, praviloma biti pod enakimi pogoji zagotovljena vsem delavcem v delovnem razmerju pri delodajalcu."

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "Urška Klakočar Zupančič je nekaj vrgla v ventilator"